Kaj je hiperbarična kisikova terapija in kako deluje?
Pri hiperbarični kisikovi terapiji dihamo 100% kisik v hiperbarični komori, kjer je zračni tlak do 3x višji od normalnega atmosferskega tlaka.
Hiperbarična kisikova terapija – HBOT deluje na principu različnih fizioloških učinkov plinov. Praviloma se izvaja v TRDI kisikovi komori v povezavi s konvencionalnim zdravljenjem (rehabilitacija, operacija, fizioterapija, zdravila,…) V normalnih pogojih se večji delež kisika prenaša po telesu vezanega na hemoglobin v eritrocitih. Manjši delež kisika je raztopljen v krvni plazmi. Pri zdravem človeku je nasičenost hemoglobina s kisikom skorajda sto odstotna.
V hiperbarični komori se delež raztopljenega kisika v plazmi do petnajstkrat poveča. V plazmi raztopljen kisik veliko lažje dostopa do tkiv, kamor eritrociti ne morejo in zagotovi zadostno oskrbo s kisikom tudi v primerih, ko je koncentracija hemoglobina znižana ali pa je funkcija eritrocitov okvarjena. Oksigenacija poškodovanih oziroma hipoksičnih tkiv tako dodatno stimulira zdravljenje. Poveča se protivnetna učinkovitost belih krvnih celic.
Hiperbarična kisikova terapija prav tako stimulira angiogenezo – tvorbo novih kapilar, ki posledično lažje dostavljajo prepotreben kisik vsem celicam tudi po končani kisikovi terapiji v normobaričnih pogojih.
Hiperbarična kisikova terapija poveča sproščanje kisikovih prostih radikalov, ki so visoko reaktivne spojine in imajo pomembno vlogo pri obrambi pred patogenimi mikrobi. Stimulira sproščanje rastnega faktorja in zarodnih celic, ki sodelujejo pri celjenju tkiv.
Kaj zdravimo s hiperbarično kisikovo terapijo?
Hiperbarična kisikova terapija se uporablja za zdravljenje številnih bolezni:
- zračna embolija
- dekompresijska bolezen (potapljači)
- zastrupitev z CO
- opekline
- crush poškodbe in utesnitveni sindromi
- anemije (velika izguba krvi)
- srpasto celična kriza
gangrena
okužbe kože
okužba kosti (osteomielitis)
pozne poškodbe tkiv po obsevanju
nenadna izguba vida (okluzija arterije centralis retine)
kožni grafti ali režnji, ki jim grozi odmrtje tkiva
- nekrotizantne okužbe mehkih tkiv
- nenadna idiopatska senzorinevralna izguba sluha
- Menierova bolezen
- multipla skleroza
- cerebrovaskularni inzulti (možganska kap)
- športne poškodbe (kite, ligamenti, meniskus v kolenskem sklepu, spinalni diski, kosti)