Ishemična možganska kap predstavlja 85 % vseh možganskih kapi. Akutno pride do zmanjšanja ali prekinitve preskrbe možganskega tkiva s kisikom in hranilnimi snovmi (predvsem glukozo), kar vodi v poškodbo tkiva. Ishemična možganska kap nastane zaradi zapore žile, čemur sledi nevrološki izpad.
Kisikova komora pospešuje in izboljša okrevanje po možganski kapi. Z uporabo hiperbarične (nadtlačne), s kisikom obogatene komore, so medicinski raziskovalci potrdili in dokazali znatno povrnitev nevroloških funkcij v predelu možganov, prizadetem bodisi zaradi možganske kapi, travmatske poškodbe ali drugih presnovnih nepravilnosti. Do izboljšanja stanja lahko pride celo leta po nastanku možganske okvare.
Klinični dokaz zdravljenja možganske kapi s hiperbarično kisikovo komoro:
CBF = cerebralna prekrvavitev (krvni pretotok v možganih)
———————————————————————————————
SPECT ( možganska spektroskopija ) slikanje je tehnika funcionalnega nuklearnega slikanja. ki se uporablja za oceno lokalne cerebralne perfuzije.
Posnetki možganov po ishemični kapi, ki se je zgodila 26 mesecev pred pričetkom kisikove terapije.
*Spodnja leva slika ( V ) prikazuje anatomsko območje možganske kapi. *Zgornja desna slika kaže znatno povečanje perfuzije na področju infarkta. *Spodnja desna slika prikazuje procentualno izboljšanje cerebralne prekrvavitve po uporabi hiperbarične terapije.
———————————————————————————————
Možganska kap, travmatska poškodba in presnova motnja so glavni povzročitelji možganskih okvar in trajne invalidnosti, vključno z motoričnimi in govornimi disfuncijami, psihološkimi motnjami, izgubo spomina in drugimi.
Možgani porabijo 20% našega kisika. A še to je dovolj za delovanje le okoli 5-10% nevronov. Regeneracijski procesi poškodovanih predelov pa potrebujejo veliko več energije. Hiperbarična kisikova komora povzroči do 20-kratno povečanje stopnje kisika v krvi oziroma plazmi. Taka količina pomeni dovolj energije za ponovno vzpostavitev nevronskih povezav in stimulacijo neaktivnih nevronov za lajšanje samo-zdravilnih procesov.
Zadnje raziskave so pokazale celo, da je učinek hiperbarične komore rezultat direktnega delovanja na DNA. Zaradi kisikove terapije pride posledično do stimulacije genov, ki vplivajo na rast, obnovitvene mehanizme in protivnetno delovanje v telesu.
Raziskave kažejo, da lahko HBOT terapije vodijo do znatnega izboljšanja poškodovanih možganskih funcij celo v kronično poznih stadijih. Z dodatno energijo torej ojačajo že obstoječe nevronske povezave in gradijo ter vzpostavijo nove.
VIR : Dr. Shai Efrati of Tel Aviv University’s Sackler Faculty of Medicine