Medicinski kisik je edini kisik, ki se uporablja v hiperbarični medicini.

Hiperbarična kisikova terapija se dandanes izvaja v TRDIH in tudi MEHKIH kisikovih komorah. Vse medicinske ustanove širom sveta uporabljajo trde komore, katere dosegajo veliko višje pritiske in so bolj varne od mehkih komor, ki zakonsko niti ne spadajo na področje nadtlačnih posod.

O hiperbarični kisikovi terapiji lahko govorimo šele takrat, ko je dosežena določena kombinacija povečanega okoljskega pritiska in 100-odstotnega medicinskega kisika.  Vse ostalo je zgolj slab nadomestek, ki se v hiperbarični medicini NE uporablja. Širom sveta je bilo na področju hiperbarične medicine izvedenih ogromno študij. Prav vse z uporabo 100-odstotnega medicinskega kisika. Niti ena sama z uporabo kisikovega koncentratorja.

Preprost izračun nam pojasni, zakaj je temu tako.

Trenutno lahko najboljši koncentratorji kisika producirajo maksimalno 5-6 litrov približno 90-odstotnega kisika na minuto. Zaokrožimo na maksimum.

6 litrov kisika iz kisikovega koncentratorja na minuto x 60 minut x 90 % = 324 litrov kisika na uro.

Povprečen človek v mirovanju podiha cca. 600 litrov zraka na uro. Pod obremenitvijo seveda več. Povečan okoljski pritisk predstavlja za telo določen napor. Temu primerno se poveča tudi poraba zraka (v primeru hiperbarične kisikove terapije –  kisika).

Pri enostavnejših terapijah pri nadtlaku 2 ATA ( ekvivalentno potopu v morje na globino 10-ih metrov) vsak pacient v povprečju podiha 1000 litrov 100-odstotnega medicinskega kisika na terapijo (60 minut). Ekvivalentno z višanjem pritiska in dolžino terapije se seveda količina podihanega kisika povečuje.

Na dlani je, da niti najboljši kisikov koncentrator ne more slediti potrebam in zahtevam hiperbarične medicine. Če zgoraj izračunanim 320 litrom kisika, ki ga v 1 uri lahko tak koncentrator proizvede, dodamo še slabih 700 litrov navadnega zraka, da dobimo potrebnih 1000 litrov plina, ki ga povprečen pacient podiha, je vse jasno. Povprečni odstotek kisika pri hiperbarični kisikovi terapiji z uporabo kisikovih koncentratorjev NE PRESEGA 30-odstotnega deleža kisika v mešanici zraka. To je le nekoliko obogaten zrak s kisikom, zaradi katerega se lahko celo malo boljše počutite. Dolgoročna škodljivost zaradi prisotnosti nečistoč pa je velika.

Kisikov koncentrator je naprava, ki lajša težave pri ‘težki sapi’ in zagotavlja dovoljšnjo količino kisika bolnikom z resnimi obolenji dihal. Bodisi gre tukaj za kronično obstruktivno plučno bolezen, bolj poznano kot KOPB, kronični bronhitis, bronhiolitis, pljučni emfizem ,…, v vseh primerih so poškodbe pljuč nepopravljive, njihova funkcija pa močno okrnjena. Takim bolnikom dihanje kisika olajša bivanje, saj jim zagotavlja večjo količino vdihanega kisika, ki je osnova za življenje. To je primarni namen kisikovih koncentratorjev.

V hiperbarični medicini so fizikalni zakoni drugačni.  Čisti kisik se pri povišanih okoljskih pritiskih raztaplja v krvno plazmo. Posledično raztopljeni kisik preplavi še možgansko in hrbtenjačno tekočino. Na ta način lažje in v ogromnih količinah prehaja v prav vsa tkiva telesa, do katerih v normalnih pogojih ne more.

Pridobivanje kisika s pomočjo kisikovega koncentratorja  v kombinaciji s povišanim pritiskom prinese s seboj še precej drugih, dolgoročno zelo negativnih posledic.

Zrak je mešanica mnogih plinov, predvsem dušika in kisika, je brez barve, okusa in vonja. Je naravno onesnažen z različnimi trdimi delci, kot so prah, pesek, saje, svinec in sol. Ta onesnaženost se spreminja glede na različno onesnažena okolja ter z nadmorsko višino. Verjetno ni potrebno posebej povdarjati, da je mestni zrak ter zrak, močno obremenjen s prometom in industrijo, še toliko bolj onesnažen z različnimi primesmi (alergeni, nečistoče, svinec,…).

Vodna para je še ena od naravnih sestavin, ki jo v različnih odstotkih najdemo v zraku. Količina vodne pare in onesnaženost zraka igrata ključno vlogo v procesu stiskanja zraka in njegovi kakovosti. Neobdelan zrak v atmosfeskem tlaku vsebuje velike količine vode in ostale nečistoče ter primesi. Ko se tak zrak stiska (za polnjenje nadtlačnih posod ali uporabo v nadtlačnih prostorih), se koncentracija vlage in ostalih onesnaženih delcev linearno poveča. Če dovolimo, da v zraku, kisiku ali kateremukoli plinu pri povišanih pritiskih te nečistoče ostanejo v mešanici, ki jo dihamo, ima le to dolgoročno izredno negativne posledice. Pod povišanim pritiskom se poleg kisika v telesu raztapljajo in kopičijo tudi vse druge primesi in nečistoče. Pri povečevanju okoljskega pritiska se škodljivost le-teh eksponentno povečuje. Zelo pomembno je, da se vse plinske mešanice, ki se uporabljajo pri nadtlaku, popolnoma očistijo vseh primesi in nečistoč.

Medicinski kisik je praktično brez primesi.

Da bi dosegli tako stopnjo čistosti so potrebni profesionalni kompresorji s prefinjenim filtrirnim sistemom. Takšne naprave iz zraka odstranijo vsebnost olj, umazanije, nečistoč, alergenov in težkih kovin ( svinec,…) in dosežejo praktično 100-odstotno čistost.

KISIKOVI KONCENTRATORJI TAKIH FILTROV NIMAJO in niso namenjeni uporabi kisika pod povišanim okoljskim pritiskom.

HIPERBARIČNA MEDICINA KISIKOVIH KONCENTRATORJEV NE UPORABLJA.

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

“Kisikova kopel” predstavlja  hiperbarično kisikovo terapijo  pri nižjih tlakih, kot se sicer uporabljajo za zdravljenje resnejših bolezenskih in poškodbenih stanj. Čeprav pri vprašanju zdravja in lepote ne poznamo čarobne paličice, ki bi vse spremenila, so v telesu vendarle prisotni določeni mehanizmi, ki pogojujejo zdravo delovanje. Eden od njih je tudi pretok krvi ali perfuzija. Vsaka celica v telesu potrebuje kisik in hranilne snovi, ki jih lahko prejema samo preko krvi. Dejstvo, da dihamo zrak, še ne pomeni, da vsaka celica prejme toliko kisika, kolikor ga dejansko potrebuje. V resnici pri večini izmed nas iz tega ali onega razloga pretok krvi ni optimalen.

Hiperbarična kisikova terapija izboljša krvni pretok in zagotovi organizmu prepotreben kisik.

Dodatni kisik, s katerim oskrbujemo celice med kisikovo terapijo in okrepljen pretok krvi poskrbita za večjo prehranjenost celic s kisikom, hkrati pa tudi odplavljata odpadne produkte, med katerimi so tudi za zdravje škodljivi, toksični prosti radikali.

Ker smo v hiperbarični komori izpostavljeni višjemu tlaku kot sicer, kisik zlahka vstopi v vsako telesno tkivo. Prav zaradi tega je hiperbarična kisikova terapija med drugim tako zelo uspešna tudi pri glajenju gub, odpravljanju kroničnih aken in glivičnih okužb, prhljaju … Na kratko: dober pretok krvi pomeni boljše počutje in lepši, mladostnejši izgled!

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Diabetes pogosto pripelje do pojava razjed na koži. Pozdravi jih lahko kisikova terapija.

Do sladkorne bolezni, pogosto imenovane tudi DIABETES, pride bodisi zato, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina, bodisi zato, ker se telesne celice na proizvedeni inzulin ne odzivajo ustrezno. Če se ne zdravi oziroma je zdravljenje neuspešno, lahko sladkorna bolezen povzroči številne zaplete. Zelo pogosto je to razjeda stopal. Razjeda (ULKUS) je okvara kože in podkožnega tkiva. Pri sladkornih bolnikih se celi zelo počasi, včasih pa se celo noče zaceliti in lahko pripelje tudi do amputacije.

Do razjede privedejo poleg omenjenih zapletov sladkorne bolezni (okvara živcev, motnje prekrvitve, spremembe oblike stopala in omejena gibljivost sklepov) tudi naslednji zunanji vzroki:

•  mehanske poškodbe (ureznine, žulji, pretesni čevlji, tujek v čevlju, neprevidno striženje nohtov – vraščanje, nepravilna pedikura in podobno),
•  opekline ,
•  pritiski debele poroženele kože (kalus) na tkivo pod njim,
•  poškodbe s kemikalijami .

Večini teh ran in razjed, pri katerih je primarno zdravljenje neuspešno ali premalo uspešno, lahko pomagamo še z nekaj drugimi terapijami. Pomembna med njimi je HBOT – hiperbarična kisikova terapija.

Na podlagi mnogih medicinskih raziskav močno izboljša končne rezultate pri ranah, kjer je dotok krvi oslabljen ali celo prekinjen, kjer so prisotne otekline in/ali infekcija ali pri ranah, kjer imunski sistem iz različnih razlogov ne more opraviti svojega dela.

Fiziološke koristi HBOT – hiperbarične kisikoveterapije so:

•  izboljšana oksigenacija ogroženih robov rane,
•  generacija kolagena (pomembna beljakovina vezivnih tkiv, itd.),
•  okrepljena fagocitoza ( celični proces, pri katerem tujke požrejo in razgradijo fagociti),
•  izboljšano delovanje levkocitov,
•  okrepljeno penetracijo določenih antibiotikov,
•  izboljšano celjenje ran s pomočjo povečane proizvodnje fibroblastov
•  kapilarna angiogeneza (fiziološki proces rasti novih krvnih žil),…
•  neposreden bakteriostatičen učinek kisikove terapije na anaerobne mikroorganizme,…

Hiperbarična kisikova terapija pomeni dihanje 100-odstonega kisika pri kontrolirano povišanem tlaku. Posamezna terapija lahko traja tudi do dve uri. Odvisno od rane in samega stanja le-te je ponavadi potrebnih okoli 15-20 terapij, včasih celo 40. Ko je telo dovolj dolgo izpostavljeno hiperbaričnemu kisiku, se v telesu začnejo tvoriti nove kapilare (kapilarna angiogeneza), preko krvne plazme se olajša dovod kisika do poškodovanega področja, itn.
Zdravljenje diabetičnih in vseh ostalih ran, ki se slabo celijo, je zelo uspešno s pomočjo hiperbarične komore in čistega medicinskega kisika. Zelo pomembno je, da se hiperbarična terapija uporablja kot dodatno orodje ob standardni oskrbi ran in pod nadzorom usposobljenega zdravnika.

Tinitus in nenadna izguba sluha.

Številne medicinske raziskave so v zadnjih dveh desetletjih potrdile uporabo hiperbarične kisikove terapije za zdravljenje tinitusa in nenadne izgube sluha v začetni, akutni fazi bolezni. V prvih treh mesecih po nastopu bolezni je uspešnost zdravljenja izredno visoka (nad 80%). V drugem trimesečju se stanje odpravi ali močno izboljša pri dobi polovici pacientov. Pri kroničnih stanjih ( več kot 12 mesecev ) je izboljšanje zanemarljivo.

Začetki uporabe hiperbarične kisikove komore so tesno povezani z zdravljenjem potapljaških bolezni ter zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Z razvojem in na podlagi mnogih medicinskih raziskav se je z leti dodajalo na seznam veliko bolezenskih in poškodbenih stanj, katere hiperbarična kisikova terapija zdravi. To so med drugimi tudi poškodbe tkiv po obsevanjih, kožni grafti ali režnji, ki jim grozi odmrtje tkiva, crush poškodbe in utesnitveni sindromi, opekline, diabetične in druge rane, ki se slabo celijo, itd.

Posledica povišanega okoljskega pritiska v hiperbarični komori je utekočinjanje plinastega kisika. Ta raztopljeni kisik napolni glavne telesne tekočine (krvna plazma, likvor in obhrbtenjačna tekočina). Razpoložljiva količina kisika je v nadtlačnih pogojih tudi do 20x višja kot pri normalnih, atmosferskih pogojih.

Vsa telesna tkiva, še posebej poškodovana in z oslabljenim ali prekinjenim krvnim obtokom, so tako ponovno izpostavljena kisiku, ki predstavlja predpogoj za kakršnokoli zdravljenje. Pri približno 50% bolezenskih stanj se izboljšanje stanja bolnika nadaljuje tudi po prenehanju zdravljenja.

Na kakšen način hiperbarična terapija vpliva na izboljšanje tinitusa?

Dokazano je, da se oksigenacija notranjega ušesa med in po akustičnem stresu in akutni izgubi sluha močno zmanjša. Med hiperbarično kisikovo terapijo pa se le-ta v notranjem ušesu tudi do 5 kratno poviša in s tem direktno vpliva na čutilne celice ( dlačnice ) v notranjem ušesu. Te celice nimajo neposredne oskrbe z žilami in so v celoti odvisne od kisika, ki ga dobijo s pomočjo difuzije. Natanko to pa omogoča kombinacija povišanega pritiska in sto-odstotnega medicinskega kisika. Ponovno se vzpostavijo pogoji, ki so predpogoj za delovanje bioloških procesov, odgovornih za funkcionalno okrevanje raznih tkiv.

Uspešnost zgodnjega zdravljenja nenadne izgube sluha, tinitusa in nekaterih podobnih stanj je najverjetneje močno povezana s samo naravo dlačnic. To so čutne celice v notranjem ušesu, odgovorne za zaznavo zvoka, ravnotežja, položaj telesa, itd. Ne glede na vzrok njihove poškodbe (hipoksija, močan zvok, virusi, ototoksične substance,…), dlačnice otečejo in posledično izgubijo svojo funkcijo. V naravi teh čutnic celic je, da se praktično ne obnavljajo in so v večini primerov poškodbe trajne. Le v začetni, akutni fazi so možna izboljšanja.

Skladno s tem je večina študij pokazala, da je HBOT – Hiperbarična Kisikova Terapija najbolj učinkovita pri zdravljenju izgube sluha in tinitusa v prvih treh mesecih po izgubi sluha ali akustični travmi.

Posledično je v mnogih državah Evrope in ostalega sveta ( Nemčija,ZDA,… ) Hiperbarična Kisikova Terapija, skrajšano imenovana tudi HBOT, uradno potrjena in sprejeta kot ena od oblik zdravljenja simptomov izgube sluha, vrtoglavice, tinitusa, migrenskega glavobola, poškodb glave, itd.

Športne poškodbe, komplicirani zlomi, osteoporoza,… prva posledica, bolj kot ne vsakega ortopedskega stanja, je poškodovana in omejena mikrocirkulacija. Oksigenacija prizadete kosti je seveda nujna in prepotrebna. Za odstranjevanje poškodovanih in odmrlih kostnih celic skrbijo Osteklasti, ki so za pravilno delovanje popolnoma odvisni od zalog kisika na prizadetem območju. Hiperbarična kisikova terapija poskrbi ravno za to in še več. V hipoksičnem okolju vzpodbuja sintezo kolagena (glavna beljakovina vezivnega tkiva ter glavna sestavina hrustanca, vezi, tetiv, kosti in zob), proliferacijo fibroblastov in kapilarno angiogenezo (tvorba novih krvnih žil).

   Ortopedska  stanja:

• Športne poškodbe
• Osteomielitis
• Zlomi kosti ( kompicirani ; dodatne poškodbe okoljskih tkiv;…)
• Vnetni artristis
• Osteoporoza
• Pooperativna stanja
• Sakroiliakalni sindrom
• Kostni vsadki

Hiperbarična kisikova terapija pomeni vdihavanje 100-odstotnega kisika pri povečanem okoljskem pritisku. Terapija poteka v hiperbarični komori, katera se kompresira z običajnim zrakom, medtem ko pacient diha čisti kisik s pomočjo posebne maske. Vdihavanje kisika pod povečanim pritiskom pomeni neposredno povečanje kisika, raztopljenega v krvni plazmi. Pri takih pogojih se vsebnost kisika v krvni plazmi poveča iz običajnih 0,32 % na 4,8 – 5,76 %. Izjemen dvig v krvni plazmi raztopljenega kisika znatno izboljša dotok kisika kostnemu tkivu, zmanjša edem kostnega mozga, posledično znižuje notranji pristisk in močno izboljša venski pretok ter mikrocirkulacijo. Z raztopljenim kisikom tako omogočimo prepotrebno energijo in hranila ishemičnim kostnim celicam, kjer je cirkulacija hemoglobina močno okrnjena.

Strokovne raziskave učinkov kisikove terapije na sama poškodbena in bolezenska stanja so zaradi povečane oksigenacije, zmanjševanja otekanja in vnetnih procesov ter minimizacije nekroze tkiv, potrdile izredno pozitivne rezultate.

Povezani učinki hiperbarične kisikove terapije:

Povezani učinki kisikove terapije !

Na kratko : ko osnovna in povezana poškodbena ali bolezenska stanja izhajajo iz hipoksije (zmanjšana preskrba tkiv s kisikom), ishemije (pomanjkanje kisika in hranil v prizadetih celicah) in posledičnega vnetja ali infekcije, Hiperbarična Kisikova Terapija potrjeno lahko pomaga.

Vsestranska uporaba hiperbarične kisikove terapije resnično dobi svoj pomen, ko pogledamo pod površje in najdemo skupni imenovalec večine bolezenskih stanj.

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Se vam zdi, da je vaše zdravljenje prepočasno oziroma celo premalo uspešno? Kisikova terapija Vam znatno skrajša čas le-tega in močno poveča končni uspeh samega zdravljenja zelo različnih poškodb in infekcij. Kombinacija povečanega pritiska in visoke koncentracije kisika povzroči, da se velika količina življensko pomembnega kisika raztopi v kri in tkiva.

Raztopljeni kisik pa uspešno prodre do poškodovanih tkiv in drugih področij v telesu, kamor eritrociti (rdeče krvničke) ne morejo. Povečane vrednosti kisika samodejno vzpodbudijo ozdravitvene procese, vključno z razvojem novih krvnih žil. Kar posledično sproži migracijo levkocitov ( belih krvničk) za preprečevanje infekcije poškodovanega tkiva in pospeši tvorbo “fibroblastov”, ki tvorijo novo, zdravo tkivo.

HBOT (hiperbarična kisikova terapija) omogoča uspešno zdravljenje zelo različnih poškodb.

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Že več stoletij stari zapisi beležijo, kako akupunktura ohranja naravno lepoto in mladostnost obraza. Sodobne raziskave so dokazale tudi, da z akupunkturo lahko izboljšamo, ali celo odpravimo marsikatero kožno nepravilnost ali težavo. Učinkovitost kozmetične akupunkture tako že dolgo ne temelji več le na izjavah zadovoljnih strank, ampak je znanstveno dokazano dejstvo.
Je kozmetična akupunktura vrsta »liftinga«. Odgovor je: NE. Gre za popolnoma drugačen pristop, ki ne vključuje invazivnega rezanja, šivanja, ter uporabe kislin in pilingov. Estetska akupunktura ne povzroča hitrih, drastičnih sprememb in poškodb v podkožnih tkivih. Spomnite se, da so poškodbe na koži posledica dolgotrajnega izpostavljanja stresu, soncu in drugim vremenskim razmeram in jih je nemogoče varno in učinkovito izničiti z enim samim posegom.
Z estetsko akupunkturo lahko zmanjšamo drobne in zgladimo globlje gube. Stranke opazijo zmanjšanje podbradka in podočesnih mešičkov. Pogosto stranke presenečeno opažajo tudi izboljšan ten kože, splošno povišanje energije in splošen boljši izgled.

Save

Save

Save

Save

Ishemična možganska kap predstavlja 85 % vseh možganskih kapi. Akutno pride do zmanjšanja ali prekinitve preskrbe možganskega tkiva s kisikom in hranilnimi snovmi (predvsem glukozo), kar vodi v poškodbo tkiva. Ishemična možganska kap nastane zaradi zapore žile, čemur sledi nevrološki izpad.

Kisikova komora pospešuje in izboljša okrevanje po možganski kapi. Z uporabo hiperbarične (nadtlačne), s kisikom obogatene komore, so medicinski raziskovalci potrdili in dokazali znatno povrnitev nevroloških funkcij v predelu možganov, prizadetem bodisi zaradi možganske kapi, travmatske poškodbe ali drugih presnovnih nepravilnosti. Do izboljšanja stanja lahko pride celo leta po nastanku možganske okvare.

Klinični dokaz zdravljenja možganske kapi s hiperbarično kisikovo komoro:

CBF = cerebralna prekrvavitev (krvni pretotok v možganih)

———————————————————————————————

SPECT ( možganska spektroskopija ) slikanje je tehnika funcionalnega nuklearnega slikanja. ki se uporablja za oceno lokalne cerebralne perfuzije.

Posnetki možganov po ishemični kapi, ki se je zgodila 26 mesecev pred pričetkom kisikove terapije.

*Spodnja leva slika ( V ) prikazuje anatomsko območje možganske kapi. *Zgornja desna slika kaže znatno povečanje perfuzije na področju infarkta. *Spodnja desna slika prikazuje procentualno izboljšanje cerebralne prekrvavitve po uporabi hiperbarične terapije.

———————————————————————————————

Možganska kap, travmatska poškodba in presnova motnja so glavni povzročitelji možganskih okvar in trajne invalidnosti, vključno z motoričnimi in govornimi disfuncijami, psihološkimi motnjami, izgubo spomina in drugimi.
Možgani porabijo 20% našega kisika. A še to je dovolj za delovanje le okoli 5-10% nevronov. Regeneracijski procesi poškodovanih predelov pa potrebujejo veliko več energije. Hiperbarična kisikova komora povzroči do 20-kratno povečanje stopnje kisika v krvi oziroma plazmi. Taka količina pomeni dovolj energije za ponovno vzpostavitev nevronskih povezav in stimulacijo neaktivnih nevronov za lajšanje samo-zdravilnih procesov.

Zadnje raziskave so pokazale celo, da je učinek hiperbarične komore rezultat direktnega delovanja na DNA. Zaradi kisikove terapije pride posledično do stimulacije genov, ki vplivajo na rast, obnovitvene mehanizme in protivnetno delovanje v telesu.
Raziskave kažejo, da lahko HBOT terapije vodijo do znatnega izboljšanja poškodovanih možganskih funcij celo v kronično poznih stadijih. Z dodatno energijo torej ojačajo že obstoječe nevronske povezave in gradijo ter vzpostavijo nove.

VIR :  Dr. Shai Efrati of Tel Aviv University’s Sackler Faculty of Medicine

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save